|
OSNOVE TEHNOLOGIJE ELEKTRONSKEGA
POSLOVANJA
IN ELEKTRONSKEGA PODPISA
Digitalno potrdilo
Digitalno potrdilo (angl.: Digital Certificate)
je sodobna alternativa klasičnim osebnim identifikatorjem (osebna
ali zdravstvena izkaznica, potni list, bančna kartica, ...),
s specifičnim namenom - zagotavljanju varnega in legitimnega
e-poslovanja. Predstavljen kot računalniški zapis vsebuje podatke
o imetniku (ime, e-naslov, enolična številka,...), njegov javni
ključ, podatke o overitelju oz. izdajatelju digitalnega potrdila
ter obdobje veljavnosti digitalnega potrdila, ki je digitalno
podpisan z zasebnim ključem izdajatelja potrdila (SIGOV-CA oz.
SIGEN-CA).
Digitalna potrdila so sestavni del tehnoloških
rešitev, ki nudijo dve osnovni možnosti za zasebnost v elektronskem
poslovanju in komuniciranju:
Overitelj tako predstavlja ustanovo, kateremu
zaupajo njegovi komitenti - imetniki digitalnih potrdil. S tem
ga tudi pooblaščajo, da upravlja z njihovimi digitalnimi potrdili.
Slika 1 prikazuje princip zaupanja med lastniki digitalnih potrdil
preko tretje osebe - overitelja (več o namenu
overitelja na MJU).
Slika 1
Podobno je overitelj ustanova, ki ji lahko
zaupajo tudi ostali overitelji ali posamezniki in posredno s
tem tudi lastnikom vseh digitalnih potrdil, ki jih je overitelj
izdal in potrdil. Tako se lahko različni overitelji povezujejo
na različne načine, bodisi horizontalno, kjer se medsebojno
overijo in s tem omogočijo varno in zanesljivo komunikacijo
med lastniki digitalnih potrdil obeh ustanov (npr. podobno kot
pri medsebojnem priznanju potnih listov med državama) ali vertikalno,
ko nek overitelj pooblasti neko drugo ustanovo za izdajanje
digitalnih potrdil v njegovem imenu, kar je seveda potrebno
pri upravljanju z velikim številom digitalnih potrdil, poleg
tega pa se z medsebojnim priznavanjem veča nabor e-storitev,
ki so možne s posameznimi digitalnimi potrdili.
Slika 2
Osnovne lastnosti digitalnih potrdil SIGOV-CA
in SIGEN-CA
Digitalna potrdila so namenjena tako za interno e-poslovanje
oz. komuniciranje v javni upravi (SIGOV-CA) kot za storitve,
ki jih nudi javna uprava državljanom in pravnim osebam na elektronski
način (SIGEN-CA). Zato obstajajo med obema vrstama digitalnih
potrdil - posebnimi in spletnimi - nekatere specifične razlike,
pogojene z namenom uporabe. Le-to omogoča posebna tehnologija
in specifične lastnosti programske opreme ter infrastrukture.
Medtem ko pripada spletnim digitalnim potrdilom en par ključev
(javni in zasebni), pripadajo posebnim digitalnim potrdilom dva
ločena para ključev - za digitalno podpisovanje oz. overjanje
ter za šifriranje oz. dešifriranje. Vsak par sestavljata zasebni
in javni ključ. Pri tem javnost ključa pomeni, da je le-ta javno
dostopen oz. objavljen v t.i. javnem imeniku, zasebnost pa,
da ima dostop do tega ključa samo imetnik digitalnega potrdila.
Slika 3
Par ključev za šifriranje/dešifriranje sestavljata:
- zasebni ključ za dešifriranje ter
- javni ključ za šifriranje.
Par ključev za podpisovanje/overjanje sestavljata:
- zasebni ključ za podpisovanje ter
- javni ključ za overjanje podpisa.
Oba para ključev sta prikazana na sliki 3.
Slika 4
Postopek šifriranja in dešifriranja je shematsko
prikazan na sliki 4. A želi poslati B šifrirano sporočilo. Uporabi
B-jev javni ključ za šifriranje, ki se nahaja v imeniku javne
uprave. A nato pošlje šifrirano sporočilo B-ju. Ko le-ta prejme
šifrirano sporočilo, ga s svojim zasebnim ključem dešifrira.
Pod pogojem, da je A izbral B-ja kot edinega naslovnika njegovega
sporočila, ga lahko edino le-ta dešifrira.
Postopek digitalnega podpisovanja je prikazan
na sliki 5. A digitalno podpiše svoje sporočilo. Digitalni podpis
je narejen tako, da se najprej po posebnem postopku naredi t.i.
"seštevek" sporočila - zgoščena vsebina (ki zagotavlja, da sporočila
kasneje ni mogoče spremeniti, saj bi ta seštevek ne bil več
isti), to število pa je potem zašifrirano z zasebnim ključem
podpisnika (A). Ker svoj zasebni ključ pozna izključno A, je
to jamstvo, da je podpis res A-jev. Digitalno podpisano sporočilo,
ki ga prejme B, sestavljajo čistopis, šifrirana zgoščena vsebina
in A-jev javni ključ za overjanje podpisa.
Slika 5
Ko želi B preveriti A-jev digitalni
podpis - postopek prikazuje slika 6 - B najprej z A-jevim javnim
ključem dešifrira zgoščeno vsebino. Ponovno izračuna povzetek
sporočila iz čistopisa z istim zgostitvenim algoritmom, kot
ga je uporabil A. Če se zgoščeni vsebini ujemata, pomeni, da
je poslano sporočilo res podpisal A.
Slika 6
Podpisano elektronsko sporočilo lahko bere vsakdo, vendar pa
ne more spreminjati njegove vsebine, ne da bi se spremembe zabeležile.
Glede na dejstvo, da pozna svoj zasebni ključ samo in izključno
podpisnik (imetnik digitalnega potrdila), pa je zagotovljeno,
da je on dejansko tudi podpisal sporočilo.
Dva para ključev pri posebnih digitalnih potrdilih omogočata
dostop oz. dešifriranje šifriranih podatkov tudi v primerih,
ko digitalno potrdilo, s katerim so podatki zašifrirani, ni
več veljavno oz. ni mogoča normalna uporaba tega digitalnega
potrdila zaradi različnih vzrokov. To omogoča dostop (berljivost)
e-podatkov tudi v nepredvidenih in nezaželenih primerih, kot
npr. izguba gesla za dostop do zasebnega ključa za dešifriranje
podatkov, poškodovanje pametne kartice, na kateri je shranjen
zasebni dešifrirni ključ, ... . Pri tem se zasebni ključ za
dešifriranje podatkov po posebnem režimu varno hrani znotraj
infrastrukture overitelja na MJU in se izdaja izključno na zahtevo
imetnika digitalnega potrdila, predstojnika (v primeru službenih
digitalnih potrdil ali digitalnih potrdil za pravne osebe) ali
na zahtevo pristojnega sodišča, sam postopek izdaje zasebnega
ključa za dešifriranje podatkov pa je natančno določen s Politikami
delovanja SIGOV-CA in SIGEN-CA. Na osnovi omenjenih značilnosti
so posebna digitalna potrdila v prvi vrsti namenjena službeni
uporabi (za javno upravo in za pravne osebe), spletna digitalna
potrdila pa za državljane.
Druga bistvena razlika med posebnimi in spletnimi
digitalnimi potrdili je v veljavnosti in obnavljanju njihovih
ključev. Medtem ko je veljavnost ključev pri posebnih digitalnih
potrdilih za podpisovanje, šifriranje in dešifriranje največ
tri leta ter za overjanje pet let, je veljavnost spletnih digitalnih
potrdil pet let. Pri tem se ključi posebnih digitalnih potrdil
avtomatično obnavljajo pred pretekom veljavnosti, pri spletnih
pa obnavljanje ne poteka avtomatsko, ampak je potrebno vsakič
ponoviti postopek pridobitve digitalnega potrdila.
|
